Objave in strokovni prispevki

PRISPEVKI, POVEZANI S KNJIŽNO IZDAJO 

 

Ilustracije iz knjige

Objava na OŠ 8 talcev Logatec in na OŠ Poljane Ljubljana 

Objava na spletni strani Občine Logatec 

Objava na spletni strani projekta Jeziki štejejo 

Televizijski prispevek (RTV SLO, 17. 12. 2018)

 

 

STROKOVNI ČLANKI IN PRISPEVKI O KAMIŠIBAJU 

 

  • Kamišibaj – umetnost zdravljenja (besedilo asist. dr. Barbare Perić, dr. med. spec. spl krg., UEMS surg. oncol. z Onkološkega inštituta Ljubljana)

    Kamišibaj je v preteklosti izgubil bitko z medijem, ki je ponujal hitrejše gibljive slike – televizijo. Ta je le nekaj desetletji kasneje izgubila bitko s svetovnim spletom. Danes, v času hitrega pretoka informacij v katerih resničnost dvomimo in nas zapovrh puščajo hladne in nedostopne, se kamišibaj vrača. Kot učni pripomoček, kot strategija uspešnega vodenja podjetja, morda tudi kot del zdravljenja bolezni.
    O vlogi umetnosti v zdravljenju se je prvič pisalo v 80. letih prejšnjega stoletja v ZDA in Veliki Britaniji. Danes umetnost kot pripomoček uporabljamo v vseh obdobjih bolezni; ob postavitvi diagnoze, med aktivnim zdravljenjem, ob koncu življenja. Glavno orodje umetnosti v procesu zdravljenja je komunikacija med bolnikom in zdravnikom ali terapevtom prek podob. Te namreč omogočajo tako neposredno, verbalno izražanje težav, pa tudi posredno in bolj intimno, prek simbolov.
    Opisani so trije osnovni načini uporabe umetnosti v zdravljenju. Metoda odprtega studia (ang. drop-in open studio approach) je primerna za bolnike z različnimi obolenji in stiskami, ki ne želijo rednih obiskov terapevta. Druga oblika, terapevtske skupine (ang. art therapy groups), so namenjene določeni skupini bolnikov, ki se redno sestaja. Individualna obravnava (ang. individual art therapy) pa koristi bolnikom, ki želijo uporabiti kretiven pristop, a se težko zgolj verbalno izrazijo in želijo o lastnih strahovih govoriti neposredno, prek simbolov. Prav prek simbolov in ilustracij so mnogi Japonci povedali svojo zgodbo o bombardiranju Hirošime in Nagasakija ali jedrski nesreči v Fukušimi. Eden izmed najbolj priljubljenih otroških kamišibajev v New Yorku je tako zgodba deklice, ki se bori z boleznijo nastalo po bombardiranju.
    Učinek obravnave bolnikov z rakom s pomočjo umetnosti so opisali šele v zadnjih letih. Raziskovalci se strinjajo, da je vpliv pozitiven, saj se bolniki lažje soočijo z negativnimi čustvi ob odkritju bolezni in med potekom zdravljenja.
    Po letih dela v onkologiji se sprašujem: ali bi Slovenci znali in zmogli pripovedovati zgodbe o svojem zdravljenju? Morda je ravno kamišibaj orodje, prek katerega bi onkološki bolniki s svojimi zgodbami lažje izrazili stisko in prispevali k razbitju mita o neozdravljivosti raka in tabuja smrti. Zgodb je namreč veliko, tako žalostnih kot veselih in prav vsaka si zasluži občinstvo, pozornost in premislek. Kratek tvit tega ne more nadomestiti. Vse zgodbe bolnikov z rakom so jasne, iskrene in nosijo močno sporočilo. Življenje je lepo tudi v svojih najbolj žalostnih trenutkih. Gledalci bi se gotovo strinjali.

    Vir: Psycho‐Oncology, Third Edition Edited by Jimmie C. Holland, William S. Breitbart, Paul B. Jacobsen, Matthew J. Loscalzo, Ruth McCorkle, and Phyllis N. Butow. Oxford University Press ISBN‐13: 978‐0199363315

 

  • Mednarodna konferenca EduVision (Ljubljana, 2017): Čuječnost v kamišibaju (Simona Nagode) 

Kako se prepletata kamišibaj in čuječnost? Premagovanje stresa pri nastopih, zbranost  in osredotočenost,  kreativno razmišljanje in inovativnost, razvijanje pozitivne samopodobe. To so besedne zveze, ki združujejo kamišibaj in čuječnost.
Beseda čuječnost pomeni »izostreno zavedanje«. Gre za občutek, da vsak hip vemo, kaj delamo, ko se vrši neko dejanje. Kot nadalje razmišlja M. Williams, ljudi navdihuje ideja notranjega miru v ponorelem svetu (Panman, 2016). Prav tako kamišibaj prevzame s svojo preprostostjo slike, besede in očesnega stika. Energija nas med pripovedjo odpelje proč od hitenja v varno zavetje pravljic. Vse se za kratek čas ustavi.
Kamišibaj je pripomoček, s katerim učne cilje dosegamo po drugačni poti. Urjenje v čuječnosti v osnovni šoli pomaga učencem pri boljšem osredotočanju na učno snov, pri boljšem uravnavanju čustev in razvijanju pozitivne samopodobe. Z vajami jim pomagamo, da se uspešneje osredotočijo na delo in premišljeno premagujejo stresne situacije (Košenina, 2016).
Menim, da pred vsakim začetkom likovnega ustvarjanja kamišibaja vzpostavimo delček čuječnosti, saj se moramo zazreti v svoje misli, poiskati ideje in šele nato pričeti ustvarjati. Raziskave kažejo, da je redno izvajanje prakse čuječnosti posameznikom pomagalo vzgojiti dolgoročno in globoko izkušnjo notranjega miru, dobrega počutja in višjega vrednotenja samega sebe, vključno z zmanjšanjem stresa, tesnobe in depresivnosti (Černetič, 2005). 
Ne pozabimo pa tudi na gledalce, ki se z radovednostjo posedajo okoli malega odrčka in si želijo vedno novih pripovedi. Tako kot čuječnost sodi med sodobne pristope poučevanja, verjetno tja sodi tudi kamišibaj, ki ga želimo približati učitelju kot zelo učinkovit didaktičen pripomoček.
Čuječnost nam omogoča, da se v sebi najprej zberemo in osredotočimo ter nato pri delovanju izhajamo iz svojega centra. Dejanja, ki izhajajo iz čuječnosti, so dosti bolj zbrana in učinkovita. Ne delujemo iz avtomatskega pilota, temveč storimo, kar in koliko je dejansko potrebno (in optimalno) v dani situaciji.
Dr. Elisha Goldstein predlaga tehniko, ki nam je lahko v pomoč pri čuječnem delovanju. Izvajamo jo v štirih korakih. 
Prvi korak: Ustavi se!
Drugi korak: Vdihni in izdihni. Opazuj svoje dihanje.
Tretji korak: Opazuj se, kako si: svoje misli, čustva, razpoloženje, želje, telesne občutke ipd.
Četrti korak: Stori, kar je v tistem trenutku najbolj relevantno (Černetič, 2005).

Te korake uporabimo pred nastopom in tako še dodatno znižamo stres. Prisotni smo tukaj in zdaj. To nam pomaga, da smo kasneje povezan z gledalci, kar je za nastop še posebej pomembno, saj začutimo sebe in gledalce ter tako povečamo možnost, da energija/kiokan steče oz. je še močnejša. To je stanje mirne, odprte zavesti; stanje uma, ki ne sodi. Gre za t. i. prezenco – zavedanje in je namenjeno temu, kar se dogaja prav zdaj (Panman, 2016). Tako stanje pripovedovalca pripelje do združitve z občinstvom. Takšno zavedanje lahko vključuje tako notranje (npr. misli, čustva) kot zunanje dogajanje, npr. zvoke (Černetič, 2005). Z vajami iz niza čuječnosti se učenci še lažje umirijo in zberejo.

 

  • Konferenca Talent Education (Portorož, oktober 2017): Spodbujanje ustvarjalnosti s tehniko kamišibaj (Tatjana Rupnik Hladnik) 

Nadarjeni učenci ne vidijo smisla v obravnavi učne snovi, če ta ni osmišljena. V sedenju, prepisovanju in goli reprodukciji znanja ni presenečenj in alternativ. Nadarjenim postane dolgčas in stagnirajo (Kukanja Gabrijelčič, 2015, str. 43). Izjava, da v učilnici ni neumnih vprašanj, pogosto ostaja na ravni floskule. Učence, ki učitelju postavljajo (intelektualni) izziv in dvomijo v povedano, označimo kot moteče in neprilagojene, posebej če niso odličnjaki. To je povezano z miselnostjo v storilnostno naravnani družbi: najvažnejša je učna uspešnost, ki se meri v številkah (ibid, str. 44). Kamišibaj te razlike in omejitve odpravlja.
Razlike v predznanju učencev so velike, zato je diferenciacija pouka nujna. Učni načrt in pomanjkanje časa sta le priročna izgovora, da ne naredimo nečesa več. Ob ustrezni pripravi je v pouk mogoče brez večjih časovnih deficitov vpeljati metode, pri katerih bodo učenci aktivni, pouk pa individualiziran. Zato se v vsakem oddelku vsaj enkrat letno poslužujem kamišibaja.
Učenci se z njim lažje izrazijo, saj njihovo ustvarjanje sme preseči okvire predmetnih področij. S to tehniko spodbujam nadarjene na voditeljskem, jezikovnem (literarnem), gledališkem in likovnem področju ter tiste, ki izstopajo z izrazito analitičnim pristopom do učne snovi. Med nadarjenimi so pogosto introvertirani otroci, ki s težavo vzpostavljajo socialne stike in imajo nižjo samopodobo. Nadarjenim učencem tujcem jezikovna bariera onemogoča, da bi se v novem okolju izrazili in se dokazali; dislektiki so stalno obremenjeni z zapisom. S kamišibajem lahko vsi ti učenci svoje težave premostijo. (odlomek) 

  • Konferenca za razredni pouk (Laško, marec 2018): Kamišibaj kot učilo oz. didaktično sredstvo (Simona Nagode)

Japonsko pripovedno tehniko kamišibaj uporabljam za govorni nastop, obnovo zgodbe z nizanjem sličic, pri dodatnem in dopolnilnem pouku, pri delu z učenci priseljenci, na kulturnem dnevu …
Ustvarjalni proces se začne z izbiro izhodiščnega umetnostnega besedila oz. teme. Sledi izbira likovne tehnike, kadriranje in izdelava gradiva. Naslednji korak je pripovedovanje ob vlečenju slik iz malega papirnatega ali večjega lesenega kamišibaja. Predstavljena bo izdelava malega kamišibaja in strukture dela. List v velikosti A4 razdelimo na četrtine in izdelamo mali papirnati kamišibaj. Na prvi list učenci preslikajo naslov pesmi SAM. Nato ob učiteljevem vodenju ustvarjajo po pomenskih enotah. Na drugi list narišejo: »se sam oblači«. V vodenem razgovoru razmišljamo, kaj lahko obleče, kako se oblači, katera in kakšna oblačila ima, kje so … Vsak učenec na sredino lista naslika svojo podobo. Tako nadaljujejo do konca pesmi. Pri individualnem delu se vsak usmeri v svoje izkušnje. Pred učencem je prazen list, ki ga mora oblikovati sam. Ob skupinskem in individualnem usmerjanju vsi dokončajo kamišibaj.
Ob koncu učnega procesa učenci že nastopajo drug za drugega. V dnevu ali dveh se v kreativnem šolskem okolju naučijo pesmico na pamet. Po izkušnjah iz prejšnjih let celotna (šolska in domača) priprava traja teden dni. Ko učenci deklamirajo pesem, sproti pogledujejo na sličice. Té jih asociativno vodijo in učenci, ki bi sicer potrebovali pomoč učitelja, ob pogledu na sličico samostojno nadaljujejo.
Najbolj dragocena izkušnja je, da je vsak kamišibaj unikaten – predstavlja učenčev prstni odtis. Učiteljeva vloga je, da učenca spodbuja pri kreativnem razmišljanju, učenec pa je glavni ustvarjalec pri pripravi in izvedbi gradiva, interpretaciji vsebine in nastopu. Ob nastopu dobi informacijo, da zmore, in pridobi na samozavesti. Skozi njemu lastno sliko si zapomni pesem in jo uspešno predstavi.

 

  • Mednarodni simpozij Umetnost kamišibaja (Ljubljana, maj 2018):
    Kamišibaj – pot v svet tujih jezikov; Kamishibai as a way into the world of foreign languages (Tatjana Rupnik Hladnik)

During primary school education students are constantly confronted with (public) performing. Teachers take an important part by creating a stimulating environment where students can be relaxed and creative. That is why I use kamishibai when teaching German and Slovene language from 4th to 9th grade.  
It is challenging for students to start communicating in the foreign language that they are only beginning to learn. So first, I teach them a simple counting nursery rhyme and they learn it by heart using rhythm and pantomime. After getting to know merely the sound image of the poem, they create kamishibai to perform it in the classroom. They think visually without using writing and are able to perform in German without fear and with impeccable pronunciation. 
In advanced levels students create kamishibai to interpret fairy tales and perform modern German poetry. In the field of nonfiction texts they describe themselves, their families, hobbies, German cities … It is easy for them to memorise the words because in the working process they use visual materials and are distinctively active while doing it. If keywords are written in the pictures, kamishibai becomes an illustrative didactic accessory for the generations to come.
Being a fine good artist is not a precondition for a good kamishibai. The students that are reluctant to express themselves visually can be even more successful and wittier for they find unusual and original solutions.
Students appreciate the fact that kamishibai promotes thinking that goes beyond the limits of the school curriculum and considers their individuality. That is why they are highly motivated even if their work isn’t graded. They identify strongly with their presentations. Therefore, they easily overcome the stage fright, perform boldly and have fun doing it.

Video posnetek prispevka 

 

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Advertisements
Create your website at WordPress.com
Get started
%d bloggers like this:
search previous next tag category expand menu location phone mail time cart zoom edit close